NOVI PEVEC

V naš svet je primežikal fantek Jaša in začel še eno novo zgodbo. Mamici Petri in očku Primožu iz srca čestitamo, vsem trem pa želimo, da bo njihov roman čudovita, ljubezni polna pustolovščina. Srečno!

(Zapisala NeTi)

POROKA

Zgodilo se je! Naša Tina Kristina je oddana. Gozdne igrice in druge taborniške preizkušnje so zanjo končane, od tega oblačkastega dne naprej jo čakajo drugačne lepe dogodivščine.

Na gradu Trebnik, pod gosto, dušo božajočo streho krošenj starih dreves je odločno zadonela zaobljuba: Da, hočem jo! (Luka) Naša Petra je bila za pričo, tako da kakšna poznejša izmotavanja iz katerekoli smeri ne bodo mogoča.

Naša skupinica v ozadju čaka, da na naš način Tini in Luku zaželimo vso srečo. Eni še malo ponavljamo besedilo, drugi pa smo se majčkeno zasanjali v lastne spomine ali misli na prihodnost.
V dvoje, v dvoje biti, v dvoje...

Lepši, srečnejši v dvoje je ves svet.

Otroka, kakor dva otroka,

ki skrivnosti odkrivata

in jih uživata dosti bolj,

ker nista več otroka.

V dvoje, v dvoje, ljubezen druži v dvoje...

Najdeš sebi, podobnega prav tebi,

srce odpreš na stežaj,

zaplavaš v nežnosti raj...

Lepši, srečnejši v dvoje je ta svet!

(Elza Budau - frajerka, ej!)

Poljub je odpoljubljen, prstana zamenjana, želje odpete, naša košara oddana in voščilo izrečeno:

Pomlad oživi najbolj neverjetne stvari.

Še v kuhinji začnejo se razvijati

drobne skrivnostne strasti.

Da ne bi le pri loncih ostala,

pred vama je VOCIS IMAGOva košara.

V vajinem domu je kuhinja pripravna,

da v njej kakršnakoli umetnost

postane spektakularna.

Ščipanje, sekanje, mešanje, valjanje,

brisanje, obračanje... neskončno mehčanje,

naj tovrstna poezija vaju zapelje

v čudovito zakonsko potovanje.

(Damjana)

Dan se še ni končal, ne za mlada zakonca ne za nas. Najprej koreografija za sliko, potem pa naprej. Za mizo je padla odločitev za tale blog, v zraku je še ideja za knjižni klub in debatne večere in... uh, vsekakor bo treba uvesti nadure.

Draga Kristina in Luka, luba vigred se rodi, užiule vse stvari. Kako tičice pojo, noj rožice cveto! Veselimo se z vama vsi Vocisimagovci! /Mimogrede, sta mogoče že nazaj z medene Japonske?/

(Zapisala NeTi)

REPRIZA LETNEGA KONCERTA - DRAVLJE

Hja, želja po petju v nas se nikakor noče odseliti, prav tako pa naši starši, prijatelji, znanci, sosedje, celo šefi... pravijo, da nas radi poslušajo. In vse skupaj vodi seveda le v eno reč - v še en koncert. Za kraj dogajanja smo določili kulturno dvorano (dvoranico pravzaprav) v Dravljah, za dan pa smo izbrali nekako najbolj vroč dan v juniju - ali pa je morda on izbral nas, kdo bi to sploh lahko vedel.

Na koncertnem listu s štirimi oblački na modrem nebu, ki simbolizirajo soprane, alte, tenorje in base, je naša Damjana spet pustila sled:

Ptica z belimi perutnicami
riše smeh skozi tvoje srce,
na nebu vsak večer
zvezde tiho prižge.

Skozi puščavo,
tako le izgleda,
izgubljena prhuta,
a ona verjame v oazo,
ki v njenem srcu je doma.

Punce smo pred koncertom še enkrat zaprosile Markota (dirigenta), da nas več gleda med petjem (pred intonacijo, po intonaciji, po možnosti tudi med intonacijo, vsekakor pa med skladbo...). No, Marko je med nasmihajočim izmotavanjem obljubil nekaj v stilu "bom poskusil"...

Na tem malem prostoru smo se zlili s publiko (dobesedno!). A nas Marko gleda?

Gleda, gleda! In mi smo bili v zameno zelo ubogljivi - bolj je Marko mahal, bolj smo mi peli. Tudi druga neverbalna komunikacija je laufala 100 na uro: palec gor - Višje, višje!, zgubano čelo - Bolj nežno!, hudomušen pogled - Zdaj pa le veselo!, neopisljiv izraz na obrazu (glej sliko) - Lušt'n!, širok objem - Razpali!!!...

Metka - sopranistka, a smo jo že kdaj omenili? - je pretvorila naš "profil" v drugo enoto - v pesniške stihe - ker imamo zelo radi rime, kar poskušamo udejaniti na naših družnih pesniških večerih /mimogrede, a še pomnite tisto "medvedjo glavo listopadno"? Pozdravljamo oštirja Dušana, ko smo ravno pri tem/.

Prav fletna druščina smo mi -

vsak iz lušta svoj'ga pridrvi.

Eden riše, drugi študira,

tretji otroke dresira ali inštrumente svira.

A ko melodija iz grl mnogih v eno zazveni,

še znani pevec črni kos... le obnemi.

Ja, Metka, tole s črnim kosom si pa lepo povzela...

In ta vroč večer se je tudi tokrat prelepo končal. Hmmm, po katerem koncertu že smo odšli v center mesta in se pri Prešercu pevsko povezovali s parlamentarci z Danske in Švedske? No, vsekakor smo v teh predpoletnih dneh naredili vse, da se glas o prijaznih - in dobro uglašenih -Slovencih raznese po svetu.

(Zapisala NeTi)

VINSKA TURNEJA

Nekje na Vipavskem, enkrat v maju tega leta, ko je beseda meso postala:

VENČEK PIVSKIH
Tempo: freely
Dinamika: pijano z vmesnimi krešendi

Če b sodov ne blo, b tud čepov ne blo in vince bi teklo v majolke samo.

Oj, vinček ti moj, bod dober z menoj, nikar me ne vrzi pod mizo nocoj!

Ena kupica slacga vinčeca gor in dol po mizi je privandrala...

Majolka, kaj si strila, s mi fanta napojila...

En hribček bom kupil, bom trte sadil.

Prijatle bom vabil, še sam ga bom pil.

Pil ga je rad, kadil je tud rad in pa lubu, kjerkul je prilko dubu! Dul dul dul...

In oddudlali smo domov, jazzovsko razpoloženi.

(Zapisala NeTi)