torek, 28. april 2009

INTENZIVNE VAJE V PLISKOVICI

Tokrat nas je pozdravila sončna in topla - naša stara Pliskovica. In mi smo sončni in topli pozdravili njo :)

Takole smo se zbirali pevci, povštrčki, potice, bodoči bureki, ...

... in Jaroš z vsaj eno ropotajočo rečjo.

Ni bilo časa za kaj več kot tri koleščke salame in en pogled v modro nebo. Že je bilo treba peti...

V roke smo dobili rdeča pisala, da si bomo vse zapisali (in postali pametnejši za povrh, kajti pametni pišejo (baje, op. Nejca)).

Hrana je bila slastna.

Če si si jo postregel pod milim kraškim nebom, pa še slastnejša!

In prvi dan so pomivali fantje. (Punce, na njihovo tovrstno znanje nikar ne pozabimo!)

Intenzivno smo peli, si umivali zobe, ...

... brali, ...

... in se guncali.

V dvoje je vse lepše. (pa s cigareto očitno tudi)

Skratka - pavze so bile prečudovite.

Bili smo srečni. Še posebej, ko smo ujeli prvo pikapolonico. (no, mogoče je on ujela nas)

Razkošje v travi smo okušali na vse načine.

Turistična kmetija Petelin-Durcik nam je prijazno ponudila prostor za koncert, ki naj bi se zgodil že čez cca 24 ur.

Zapodili smo se po vasi (skupaj z eno od pikapolonic) in razobesili nekaj plakatov:


Poklicali smo tudi župnika in ga prosili, da pri naslednji maši med oznanili obvesti vaščane o našem koncertu.

Potem pa spet - petje...

... in požvižgavanje...

... in strmenje v daljavo (od koder je dišalo po morju :)...

... in majčkeni pogovori...

... ter nastavljanje lic soncu in nežni kraški sapi...

Vmes je sledilo nekaj znanstvenih poskusov s kraško črnino (teran - mljask)...

... in drugih traparij, ki niso motile.

Smeha ni manjkalo. (a je treba to pravzaprav napisati?)

Zgodil se je tudi potep do jame in spust vanjo.

Večerni ave in Irish blessing 7 metrov pod zemeljskim površjem... (najbrž je bil Ave prav zaradi tega dejstva "malo nizek" ;)

In končno - nedeljski koncert pred publiko, ki je štela več glav, kot je bilo nas. Glede na precejšnjo zapuščenost vasi baje fantastična udeležba.

Ljudje so zelo prijazno sprejeli tako narodne pesmi kot zabavni program. (predvidevamo pa, da sta Corcovado in Mais Que Nada v portugalščini med pliskovskimi trtami zazvenela prvič =)

Še zadnji glažki terana in poslovili smo se. Tokrat od pomladne Pliskovice. Še zimska in poletna torej... (potem se pa krog lahko ponovi 8)

(NeTi)

NASTOP V CELICI

Ni dolgo še tega, kar smo se predstavili tudi v Celici. Za nekatere sredi noči smo se zbrali v prostorih blizu hostla in se uglasili.

Naš dirigent je stvar zastavil na veliko :))

In v toplem pisanem zavetju Celice (zunaj je bičal dež in podili so se mrazi) smo si najprej privoščili nekaj pivca, nekaj posedanja in nekaj izmenjav mnenj o življenju. Potem pa...

... zabavna glasba v podobi Vocis Imaga!

Ja ja, ... se še vrnemo :)

(NeTi)

petek, 3. april 2009

PEVSKA REVIJA

Tik preden smo odšli na oder (Zavod sv. Stanislava, seveda), smo izgledali takole:

... navihani, s pomladjo v srcu ... in kuštri čez obraz =)

Nato pa hitro pred občutljiva ušesa publike. Letos smo se predstavili s Kraško jesenjo (Kosovel je carski! (pa kraška črnina tudi:)), z narodno Nocoj se mi je sanjalo in s priredbo zabavne skladbe Ko boš prišla na Bled ter prepričali selektorja, da smo pravi zbor za Območno srečanje izbranih pevskih zborov. Občutki med petjem so bili č-u-d-o-v-i-t-i!

In potem, zelo kmalu, smo se izgubili v mrzlo vetrovno noč. No, ne čisto... kajti stari Kaval nas je že čakal in nam pomagal, da se spet najdemo (in pice in traminec in medena svetloba luči...). Čutilo se je na noter in na ven, da je za nami odličen pevski večer. Bravo, mi...

... ali Čebule nazaj!
(NeTi)