nedelja, 28. september 2008

DVORNI TRG (več delov) IN KONEC POLETJA

KLJUČNE BESEDE:
- čudovite nepospravljalne sobote v življenju
- brezblazinčje posedanje na mrzlih aluminijastih stolih, ker obstaja 4,37 odstotka možnosti, da začne deževati :(Dvorni bar)
- ljubljanski ljubitelji swinga
- polomljena marela
- vračanje naših iz Južne Amerike (Metka, Jasmina, Aljoša)
- nova zborovska ljubezen ( Ž+N=lepi par, hi hi)

Prav na hitro je tale avgust skočil mimo in spet so se naše koordinate gibanja sekale na Čopovi ulici. Spet v soboto, spet navsezgodaj! (9.30 ura je precej nečloveška, to je treba priznati) In pravi Vocisimagovec je presenečen, ko v mežikajočem dopoldnevu hiti skozi vrveče mesto in vidi, koliko življenja le-to premore ob tem jutranjem času.

Zbuditi se je malce težko. Zelooo počasi začne brbotati v nas...
... dokler nas dogajanje na Dvornem trgu ne pripelje do tega, da se vsi sokovi v nas neustavljivo začno pretakati iz glave v noge, iz leve roke v desno, iz trebuha v - khmmm... - že nekam in obratno. Dokler se ne spojimo z muziko, z nebom, z Ljubljanico za nami, s pivom, kavami... in bližino drug drugega.

Tudi turisti in mimoidoči se počasi zlivajo z našo sceno in ne morejo naprej.

Z nami je spet Črtica in predsednik je srečen.

Če sonce prehudo tolče, imamo mi vedno univerzalne rešitve (zvitega dežnika kot rezultat vse te naše inovativnosti niti ne bi omenjali).

Otroci in mi gremo že od nekdaj skupaj.

Razen, kadar nam želi kdo suniti našo Črtico. (Glej izraz na predsednikovem obrazu :-)

Vsi smo prešerne volje (tudi iz glagola imeti rad Prešerna), nekateri tako zelo, da morajo plesati.

In vse te sobote se počasi iztečejo. Kam... v nas in se spremenijo v majhne kamenčke, ki se svetlikajo in grejejo.

..... še zadnjič pred septembrom....

...spet en živahen ...
vroč poletni dan...
sonce, kava ob Ljubljanici...
zbudila sta nas v sobotni dopoldan...

... tabla, dežniki, Črtica ...
turkizno - belo - črni...
s pridihom rdeče...
(ne pozabit od tonskega mojstra telovnik sreče)...
ob novih - starih oboževalcih...
nadebudnih plesalcih...
.... z obilo glasbe, klepetavih besed...
zgodbami, vici....
vsem ostalim ....
za nekaj uric....
smo zašli
v Vocis Imago sanjavi svet...

Damjana

Hej, kaj takega moramo kmalu ponoviti! Ker taki projekti so kul!

(NeTi)

1 komentar:

Anonimni pravi ...

Ej, res je blo lepo - kljub jutranjemu vstajanju in nagajivemu soncu - ki je včasih fajn žgalo.

Še vedno se mi v glavi vrtijo (sploh zjutraj, ko se peljem v službo) tiste: Stari medo ... Pr men ti bo lepo ... Hej, hej Ljubljančanke ...
pa še kaj ... :)
Kako senzitivno bomo te poletne slike ohranjali v mislih ...