V stavbi zraven (točne lokacije ne smemo izdati ;) smo se postavili v krog, si ogreli tudi pevske organe in se nasploh napolnili s podokničastim duhom.
Ej, poroka je nekaj posebnega. Poj z občutkom!
Neverjetno razkritje! Ali je res ali gre le za optično prevaro - ima Jošt res eno oko modro, drugo pa rjavo? Treba bo počakati do naslednje vaje...
Prepevanje ljubezenskih je nekaterim narisalo smehljaj...
In kot jata navihanih netopirčkov smo se podali v noč skozi Šenčur.
Pavlinina hiša, vsa v balonih in medeni svetlobi, je bila čisto tiha. A Pavlina že spi ali kaj???
Pa smo zahrumeli na vso moč...
... in priklicali presenečeno Pavlino na vrata.
Solzice, zven pesmi, stiski rok, objemi, poljubčki, borovničke, sončnice...
... in Damjanino voščilo v imenu vseh nas.
Potem pa na toplo jest - hvala, Pavlina, hvala Pavlinina mama, hvala, Pavlinin oče, hvala Pavlinina prva sestra, hvala, Pavlinina druga sestra - bilo je super okusno - in poslušat Markove skeče, tenorsko imitiranje politikov (radio Ga Ga ima res h-u-d-o konkurenco) ter - kaj drugega - še pet.
Za konec pa klasika, trije tenorji - trio Erotica =)Draga naša Pavlina, bodita srečna!
(NeTi)
... dokler nas dogajanje na Dvornem trgu ne pripelje do tega, da se vsi sokovi v nas neustavljivo začno pretakati iz glave v noge, iz leve roke v desno, iz trebuha v - khmmm... - že nekam in obratno. Dokler se ne spojimo z muziko, z nebom, z Ljubljanico za nami, s pivom, kavami... in bližino drug drugega.
Če sonce prehudo tolče, imamo mi vedno univerzalne rešitve (zvitega dežnika kot rezultat vse te naše inovativnosti niti ne bi omenjali).
Otroci in mi gremo že od nekdaj skupaj.
Razen, kadar nam želi kdo suniti našo Črtico. (Glej izraz na predsednikovem obrazu :-)
Vsi smo prešerne volje (tudi iz glagola imeti rad Prešerna), nekateri tako zelo, da morajo plesati. 
In vse te sobote se počasi iztečejo. Kam... v nas in se spremenijo v majhne kamenčke, ki se svetlikajo in grejejo.
