NOČNE GOZDNE POTI

Zbrali smo se na sončnem vrhu nad Ljubljano. Ker so ravno tisti dan premaknili uro, o mraku ni bilo ne duha ne sluha. Pa smo pospravili bakle v borše in zavzeli štartno pozicijo. In... ZDAJ!

Poti so bile samotne - milje daleč le iz-zimskega-sna-prebujajoči gozd in palčki in mi :)

Več glav več ve, zato se ne moremo izgubiti. Pa če se nekateri še tako trudijo...

The Winners! Končno na cilju. Od mraka pa še vedno niti ene same majhne majcene teminice.

Najprej večerja, potem obvezni Dušanovi štosi in nato seveda naše literarno ustvarjanje :)) Resno razmišljamo o sodelovanju na kakšnem natečaju z denarno nagrado.

Ja kdaj pa je uletela noč???

Tradicionalni spust balonov nam najprej ovlaži oči, po strmoglavljenju nekaterih še gorečih primerkov pa požene po udih tudi nekaj strahu pred požarom. Veter je v teh grapah hud, ni kaj. Ampak zemlja je vlažna in lahko smo se brezskrbno predali sanjavemu strmenju v lučke nad nami.

Pred nočnim gozdnim pohajkovanjem smo še 73-ič ta večer zapeli Irish Blessing, prižgali bakle, se nastavili kameri, nato pa...

...ČIRULE ČARULE...

in že nas je vzela črno črna tema. Kaj se je godilo potem, pa ostaja naša skrivnost ;)