Takole od daleč se vidijo moški iz Radomelj...
Veselje, ljudske pesmi, klobučki in barvna krila gredo lepo skupaj.
Petje, petje, petje... in še kar naprej petje. Tokrat v rdečih suknjicah.
Po natančnejšem ogledu fotografije sledi ugotovitev: turkizna barva je zapostavljena in barvna kompozicija našega zbora porušena. Alti, ali se da kaj ukreniti v tej smeri?
Še nikoli nismo tako dobro zapeli Venčka pivskih. Pesem nam je zares privrela iz sredine srca! Intenzivna vaja prejšnji večer, ko smo jo končno enkrat odpeli od začetka do konca, je pa morda tudi naredila svoje...
Po koncertu so nam postregli s krofi in klobasami - odlična kombinacija! - pa tudi žeje nismo trpeli. Hvala za pogostitev in prijeten večer!
(Zapisala NeTi)
1 komentar:
Se strinjam! Takih klobas pa še ne... NEPRECENLJIVO:)
Objavite komentar