Končni cilj: gostilnica v eni od grap nekje v Polhograjskem hribovju. (Za lažjo predstavo navajamo nekaj osnovnih podatkov: GEOLOŠKA PODLAGA: termokarbonski skrilavi glinavci, PRST: distrična rjava prst (večji delež kislih kationov kot bazičnih - itaaak!), GOZDNA ZDRUŽBA: bukve in rebrenjače (blechnokagetum - spet itaaaak!), POVPR. LETNA TEMPERATURA: 8 - 10 stopnij Celzija).
Pogledi v steklenice so segali globoko...
... in hrane je bilo v izobilju.
Poezija, razmišljanja, plesoči poskoki,...
... gretje ob stari peči, spust lučkastega balona,...
...petje v duetu, v tercetu, v kvartetu,...
...pitje kavice (ja, čisto običajna opravila, ki pa se v jasni zvezdnati noči med bukvami in rebrenjačami na glinasti podlagi sploh ne čutijo običajna),...
... igranje na harmoniko, kitaro...
... in zraven še ščepec crkljanja...
... to je to! 
Totally melody =)
(NeTi)
Kajti spet smo tu, da pokažemo svetu, kaj smo v preteklih dneh počeli, kam vse nas je odpeljalo pevsko življenje in če smo bili kaj veseli. Kot priča zgornji posnetek, nam veselja ni manjkalo. Preden smo se spustili po Čopovi dol in se prepevaje zazrli v Julijin kamniti obraz, smo spili še zadnje vinske "leftoverse" (dobesedno) z degustacije, ki so se v minulih dneh prav okusno postarali.
In v plesu snežink je bilo prepevanje rajsko! Naš poklon Prešernu (in vsemu, kar premore slovenska kultura) je prišel čisto čisto zares iz srca. 
In če kdo slučajno misli, da smo se letos izognili snažilkam na delu iz stavbe, pod katero smo peli, se seveda moti. Ko so opazile, da smo malce premaknili kontejnerje za smeti, da smo se lažje postavili skupaj, so (med petjem, seveda) stvari nemudoma postavile v red. Pa kaj, če je bilo kontejnerje treba malce zatlačiti nazaj med pevce, pa kaj, če so kontejnerji ropotali... saj petja je bilo zanje v tistem tednu najbrž čisto preveč.
