Marko in Svitlana sta zažigala v duetu ... Corcovado in All of me v slovenski varianti ... Bravo!!
Naši glasbeniki za zvočno podporo - profesor Matevž na kontrabasu, Ana na klavirju (Srečno v Avstraliji, mi te čakamo :) in Majk na bobnih.
Petra in Jošt sta v sodelovanju z brazilskimi turisti med drugim rešila vprašanje, kako se pravilno izgovori Jorge Ben Jor.
Zelo veseli smo bili Metke, ki se je brez enormnega trebuha vrnila v naše pevske vrste, mala junaka (od katerih eden nagiba k tenorjem in drugi k basom) pa prepustila v varstvo.
In da je slika ob dojenčkih, ki čakajo pod odrom, in naših raztresenih vrstah na odru resnično popolna, skrbi naš pes. Kimi je po novem ovešena z rutko v zborovski barvi in sedaj ji niti na kraj njene zveste pasje pameti ne pade, da bi med našim petjem počela karkoli drugega, kot mirno ležala sredi našega polkroga ali pa kvečjemu še s tačko zraven popolnoma nemoteče tolkla ritem.
Hov!
Predjed: Wonton ocvrtki in spomladanski zvitki
Glavna jed: mongolska govedina
Poreklo udeležencev: Kitajsko v 261. kolenu
Vmesna zabava: skupinsko igranje nintenda za otroke in odrasle privržence (študentje računalništva, da ne bo kakšnih krivičnih obtoževanj)
1. Nočna straža .... 2. Moon River .... 3. Mravla je v mlin pelala
Človek, ki da kaj na svojo srečo, to enostavno MORA doživeti!
In Marko je krmaril .....
... med dvema skupinama pevcev in inštrumentalistov ....
Nobena se ni dala, zato je bilo treba kar nekaj napora, da se je vsega skupaj slišalo ravno prav.
Boba na bobnih in Boris na basu ....
Pa Tom na pozavni, Julijan na trobenti in Vlado na klarinetu ....
In kaj je tako zanimivega na eni od sten muzeja? Da to izveš, moraš postati uslužbenec muzeja, obstaja pa lažja pot - postani pevec Vocis Imaga in ti to povemo mi :) Splača se ...
Pred nastopom ... (eden od komentarjev - Luštni smo! - pa dajmo mu verjeti ...)
In že na odru, obsijani rdeče od spodaj, od zgoraj in od leve strani, desne ... od kje ne ...
Na koncu smo še mi sami žareli rdeče ... zaradi svetlobe ...
... ali pa zaradi brhkih spremljevalk ...
Ena od lokacij je bil Mesarski most, ki je odlično prenesel tako našo težo kot pevske vibracije. Most ima vsekakor upravičeno uporabno dovoljenje.
Dvorni trg - naša zlata lokacija.
... ali v mrazu, ko nad nami valovi en res debel in gost siv kovter ...
Naša spremljevalca Matevž (kontrabas) in Ana (klavir) sta se poskušala pogreti s čilskim rdečim (mi tudi, da ne bo pomote ... dokaj uspešno ;)
Priklanjanje zaenkrat še vedno najbolj obvlada naš Marko ... ampak stvar smo začenjali jemati resno, vadimo tudi to ... :D
Se najdemo tu spet naslednje poletje, a ne? In morda bo ga. Širca takrat celo za sekundo pogledala s svojega kolesa, kdo prepeva na ulici in bogati kulturno dogajanje Ljubljane ... 
Koncert se je odvijal v čudovitem ambientu Galerije Veronika v Kamniku. 
Program je povezoval Jošt in tako poslušalci kot izvajalci smo v njem nadvse uživali (dokaz na fotki zgoraj :)
Ozračje je bilo naelektreno. Dobesedno. Kajti med koncertom se je nad nami razdivjala huda nevihta. In take nevihte ni bilo ne v Ljubljani, ne v Mariboru, ne v Murski Soboti ali v Piranu ... oblaki so noreli le nad nami ... bili so izzvani od nas, ha ha ... In seveda je bilo vse skupaj KOLOSALNO! (ta beseda bo odslej večkrat v uporabi, kajti avtorica je pred kratkim prebrala Jurijevo čudežno zdravilo Roalda Dahla in ta beseda se ji je enostavno zagozdila v duši in sploh se ji zdi res fajn ...)
Dvorana je bila polna in parket je škripal srednje močno. Najglasnejše vzpodbude so prihajale od malega Lovra, celo med skladbami (takrat se je naša interpretacija spet intenzivirala).
Včasih si nismo mogli pomagati in smo bili vsi razneženi ...
Včasih se nam je pri vsem tem razneženju pridružil naš basist Boris ...
Včasih pa smo se prepustili bolj udarnemu razpoloženju ...
Zanetimo bakle in noč se začne.
Na cilju:
Pes zaspi ob topli krušni peči ...
Mi si ob kmečkih dobrotah nazdravljamo: Oooooooooooo Nuit! ...
Baloni poletijo v nebo ...
In naše misli poletijo za njimi ...
Potem pa nas spet vzame noč :)
