DAN SLOVENSKE KOŠARKE

...ALI ZDRAVLJICA NA ALL STARS 2008 V NAŠI IZVEDBI :)

http://www.youtube.com/watch?v=ubCyLh3tMSk#t=1m42s

Ampak preden se to zgodi,

se je treba pošteno prepotiti in zadeti vsaj 6 trojk,...

si popiliti nohte (natančno zbrušen noht palca leve roke je ključnega pomena),...

poklicati nekaj prijateljev in mamo ter...

...spiti 3,43 dl kuhanega vina...

Šele nato lahko zadoni med košarkarji in navijači glas naše himne tako, kot se šika. (Žal vsega tega nujnega nista dala skozi napovedovalca v dvorani in na TV ter zato zagrešila precej hudo napako s poimenovanjem našega zbora VoKis Imago. Odtlej se krepijo vseslovenske zahteve po obvezni latinščini v osnovnih šolah.)

In ko je petje končno v kraju - čista poezija :)

(NeTi)

DEGUSTACIJA RDEČIH VIN

Takole smo se v mrzlem večeru zbirali na Čopovi in v rdečih krilcih prinašali rdeče vrečke z rdečimi vini. Markota (v rdečih copatkih :) je vsak pogled v globine vinskih malh navdal z vidnim veseljem.

Prvo omizje se je formiralo pretežno iz moških glasov. (Fotografije sosednjega omizja, ki so ga odlikovale predvsem radostne in še-nikoli-slišane zdravice, žal ni (zaradi kar-naprej-trajajočega radostnega nazdravljanja lastnika fotoaparata, seveda)).

Vendar! Srečanje ni bilo namenjeno popivanju, ampak študioznemu spoznavanju rujne kapljice s celega sveta. Vsak je imel pred seboj dva kozarca za primerjavo, svinčnik in obrazec za ocenjevanje, sir in kruh pa sta bila za vmesno redčenje okusa. Takozvani pljuvalniki (za odlivanje vzorcev) so se hitro polnili, kar samo potrjuje izobraževalni namen vsega tega.

Marko je dogajanje otvoril s strokovnim uvodom in razlago nekaterih vinskih pojmov (aroma, cvetica, harmonija... - ja, ja, to so komplicirane zadeve).

In potem... akcija. Poskusili in ocenili smo kar 15 vin :))

In medtem, ko sta Grega in Nejc statistično obdelovala rezultate, se je v prostoru razvilo prosto druženje in iskanje najslastnejših vzorcev.

TRARA!!! Rezultati so bili naslednji:
5. T'ga za jug: Vranec, 2006, Makedonija
4. Frontera: Cabernet Sauvignon, 2007, Čile
3. Bushman's Gully: Shiraz Cabernet, 2006, Avstralija
2. Porto Cruz (portovec), letnik neznan, Portugalska
1. Chateau de la Gardine: Chateauneuf du pape, 2005, Francija

Odbornika sta pozornost poslušalcev izkoristila tudi za predstavitev rezultatov zborovske ankete.

Eden od odzivov... (se ne da z gotovostjo trditi, da ravno na rezultate ankete :)

In še nekaj drugih priboljškov, ki so prijetno zaokrožili večer in ob katerih se je bilo tako luštno meniti o vsem mogočem.

(NeTi)

VSE DOBRO V NOVEM LETU

ŽELIMO MI VAM IN DRUG DRUGEMU :)

LETNI KONCERT

Enkrat novembra 2008...
Obiskovalcev 200...
Blizu kraja, kjer cvetje brsti in raste bolj in lepše in hitreje kot drugod... (tudi pozimi :)

Lepo je bilo priti na oder v prepolni dvorani, v kateri so čutili z nami vsi naši domači in domači-to-be (pa tega takrat na začetku še sami niso vedeli, saj je glasba pač kot en velik stisk roke in močan objem, po katerem si z nikomer ne moreš biti več tujec).

Nenavadni uvod našega presednika Gregorja-Siksija-Hamsterja je vse spravil v veselo hahljajoče pričakovanje. Telesa na trdih stolih so se zmehčala in srca v njih so čakala, da se odprejo.

Narodne slovenske pesmi na začetku so napolnile dvorano do stropa. Spet smo spoznavali, da ni treba, da si star 87 let in da preživiš vsaj dve krvavi vojni, da se te dotaknejo. Ne glede na to, koliko ljubimo jazz, mi jih želimo vedno peti.

V drugem delu so se nam pridružili Vasko na klavirju, Boris na basu in Boba na bobnih.

V dogajanje se je vmešala zabavna glasba in svet je spremenil barve.

In kaj bi sploh iskali besede o tem... treba nas je le pogledati.

Po koncertu pa tradicionalne klobase, Viktorjevo vino (tudi tradicionalno) in celo vegetarianski prigrizek. In potem so šle vse naše poti spet v Kavala :)

P.S.: Če pa je slučajno kdo spregledal čudovito gozdnato-poljsko dekoracijo na odru, naj si prispevek odrola še enkrat. Kajti iz gmote neprepoznavnih zakladov narave je nastal prav prisrčno skuštran okras, ki ga je vredno omeniti.

(NeTi)

ŽELIMO ČUDOVIT DECEMBER!

V mesecu, utripajočem v lučkah, hitečem mimo bleščečih izložb, vzklikajočem , objemajočem, čustvujočem... vam (in nam samim :) želimo, da najdete vse tiste, ki si jih želite srečati, pa ni nikoli časa zanje, ter se z njimi naužijete dobrega, toplega, povezujočega,... zaradi česar boste lepo v srcu še najmanj dva mesecu v letu 2009.

Zraven pa se za hip ustavite in prisluhnite The Blenders. Ker je dobra muzika pač tudi ena izmed reči, ki spremenijo človekov pogled na svet in zaradi katere enostavno ne moreš ne-ceniti življenja in ne-biti srečen, da si.

Želimo iskreč se in ravno prav nor decemberski čas vsem ;)

PLISKOVICA

...ALI PRIZORI IZ ŽIVLJENJA MUZIKOLJUBOV NA INTENZIVNIH VAJAH

Na najbolj deževno soboto na svetu smo se odpeljali na Kras. In bolj smo se bližali Pliskovici, bolj temni so bili oblaki in kaplje gostejše. Čudovito! Mokri zidovi, mokri listi, mokri čevlji, mokri nosovi, mokre kamnite poti... kraška melanholija vseokrog, le v nas ne. No, mogoče majčkeno...

Vaje so bile trde in v vseh pogledih intenzivne.

Dirigent je v prelepi okolici našega hotelčka iskal navdih za nova zborovska pokrivala. Za moške, seveda.

Mi pa smo našli svoje okno v svet. Na ven in na noter.

Kljub soncu, ki ga ni bilo, so bili prizori okoli nas nepozabni. In morda nismo narodnih pesmi nikoli razumeli bolj kot prav tedaj ;)

Ubirali smo poti, ki so bile (kot običajno) neobičajne.

Na gor ali na dol, na levo ali na desno - vedno gremo skupaj!

Tole ni odraz naše nerednosti, ampak izraz našega smisla za kompozicijo (nekdo se je celo tako zelo potrudil, da je zamenjal levi in desni čevelj, saj je zaradi tega prizor pridobil nove dimenzije, pa tudi pevec z zelenim copatom ne stoji na stopnicah slučajno).

Mali kakadu (ko se je tenorjem zaradi t. i. utrujenosti začelo trgati...)

Jaroševi prsti so čudežni.

In Jošt definitivno nima enega očesa modrega.

Info točka je bila precej oblegana.

V življenju je pač treba vedno nekaj početi (še posebej, če mami poje, oči nekaj ves čas maha in sploh vsi okrog poskušajo preglasiti drug drugega).

Tap tap tam dam... Ne, ne - tap tap tap tap dam dam...

Kot pravijo - najlepša jutra so zjutraj... (preverjeno drži)

Zakaj že nismo imeli vaj zunaj?

Načrti, da bi naslednji dan špricali šole in službe, so se žal izjalovili. (Upamo, da naši šefi ne berejo tega, saj nas imajo za mile in vdane ovčice.)

Zato pa smo odkrili najbolj blatne kotičke vasi. (Kdo je bil najbolj usran? Nejc!)

In da zaključimo tako, kot se odslej nobena naša stvar ne more nezaključiti : ČEBULE NAZAJ!

Pripis: nadaljevanje sledi (slik je še toooooliko!), če ne bo avtoričina familija ponorela, ker avtorica že cel dan visi na računalniku.

(NeTi)

JESEN

Šum lišča, tužni šum

To jesen dolazi

I ljubav je tužna kad kapljice kiše odnesu ko san

Ko zvuk glasa tvog vedri dan

Čuj, draga, vetra šum

To ljubav prolazi

A suza u oku te jeseni tužne nek ti kaže sve

Moj bol noči te jesen je

Nek ti kaže tužna jesen

/Jedno popodne/

Prečudovita pesem...

Včasih v izvedbi enkratnega Vokalnega kvarteta Predraga Ivanovića, že nekaj časa pa tudi v naši. In vsakič, ko jo zapojemo, nam znova zatrepeta srce :)

Za tiste, ki pa jim nežnih jesenskih impresij kar ni in ni dovolj, je naša Damjana sestavila še nekaj.

(NeTi)

PODOKNICA PAVLINI

V petek pod večer smo se skrivaj (psssst!) dobili v Šenčurju. Zbrali smo se na posebni misiji - da naši Pavlini dan pred poroko zapojemo podoknico. Mraz je rezal okrog ušes in veter je sili v hlačnice, zato smo si za notranje segrevanje naročili čajčke, grogce, kavice... in sistem je deloval :)

V stavbi zraven (točne lokacije ne smemo izdati ;) smo se postavili v krog, si ogreli tudi pevske organe in se nasploh napolnili s podokničastim duhom.

Ej, poroka je nekaj posebnega. Poj z občutkom!

Neverjetno razkritje! Ali je res ali gre le za optično prevaro - ima Jošt res eno oko modro, drugo pa rjavo? Treba bo počakati do naslednje vaje...

Prepevanje ljubezenskih je nekaterim narisalo smehljaj...

In kot jata navihanih netopirčkov smo se podali v noč skozi Šenčur.

Pavlinina hiša, vsa v balonih in medeni svetlobi, je bila čisto tiha. A Pavlina že spi ali kaj???

Pa smo zahrumeli na vso moč...

... in priklicali presenečeno Pavlino na vrata.

Solzice, zven pesmi, stiski rok, objemi, poljubčki, borovničke, sončnice...

... in Damjanino voščilo v imenu vseh nas.

Potem pa na toplo jest - hvala, Pavlina, hvala Pavlinina mama, hvala, Pavlinin oče, hvala Pavlinina prva sestra, hvala, Pavlinina druga sestra - bilo je super okusno - in poslušat Markove skeče, tenorsko imitiranje politikov (radio Ga Ga ima res h-u-d-o konkurenco) ter - kaj drugega - še pet.

Za konec pa klasika, trije tenorji - trio Erotica =)

Draga naša Pavlina, bodita srečna!

(NeTi)