Pride čas, ko se blogerji pridružimo rjavim medvedom in si privoščimo nekaj zimskega spanja ... A v nasprotju z njimi ne čakamo do pomladi, da se spet polotimo starih opravkov in ubiranja starih shojenih poti, zato že sredi zime in vsakodnevnih snežnih metežev spet nekaj novic o našem zborčku.
Pred meseci smo se udeležili območnega pevskega tekmovanja. Da vidimo, kaj se zgodi, ko z jazzovskim programom uletiš na klasično slovensko zborovsko sceno. In bilo je poučno :)
Takole smo se lotili ogrevanja. Bolj čisti so zobje, bolj čist in jasen je tvoj glas (modrosti babic).
Obvezen indijanski ples in zaklinjanje našega poglavarja Turkiznega slavčka.
Še nekaj ognjene vode za razkužitev ... in uspeh je tu.
Kot edini zbor, ki v Zavodih sv. Stanislava ni zapel niti ene cerkvene pesmi, smo se proslavili z bronasto plaketo in se obilno najedli. Tudi pokal ni izostal :D
Tule se je že vsak zagrebel za svoj priljubljeni vzorec, komisija pa naj bi vsak čas zbrala ocenjevalne liste in se umaknila v mirnejše predele, kjer bo lahko naredila statistično obdelavo in razglasila najbolje uvrščene.
Zala nas je razveselila s čokoladnimi kolački. Po siru in kruhu so se močno prilegli.
Vmes se je pri nekaterih pokazala velika potreba po ljubkovanju s kosmatinci (štirinožnimi :)
Brez petja ne gre nikoli.
Potreba po vodi je bila v mejah normale (raje ne preveč).
In takole je komisija slavnosto razglasila rezultate degustacije ter podelila posebne nagrade za umetniški vtis ocenjevalnih listov.
Nesporni zmagovalni ocenjevalni list, s katerega lahko razberete tudi program vin:
Večer se je končal s poezijo.
Nato pa - sladko spanje ...
A bo dovolj dobro že v prvem poskusu? No, za vsak slučaj zapojmo še drugič. In to je bilo to :)
Sumimo, da so bili ključ do uspeha topli tenorski šali. 
Avtor vokalnih aranžmajev je bil seveda naš Marko.
