SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK

Končno spet tu... :) Če človek ni poklicni Vocisimagovec (ampak mu dneve krajšajo otroci doma in v šoli, pa da ne pozabimo na zvončke, ki jih treba nabrati vsaj v en svež šopek, in na pomladne oblake, v katere se ne moreš ne-zazirati kar kar naprej, in veter, ki ga loviš v lice vsak večer, pa še in še in še... in še kaj več), potem mu čas izhlapeva kot voda na soncu... in posledično se vocisimagovski blog vsake toliko spremeni v eno majhno zapuščeno siroto. Ampak le na prvi pogled :-)

Kajti spet smo tu, da pokažemo svetu, kaj smo v preteklih dneh počeli, kam vse nas je odpeljalo pevsko življenje in če smo bili kaj veseli. Kot priča zgornji posnetek, nam veselja ni manjkalo. Preden smo se spustili po Čopovi dol in se prepevaje zazrli v Julijin kamniti obraz, smo spili še zadnje vinske "leftoverse" (dobesedno) z degustacije, ki so se v minulih dneh prav okusno postarali.

In v plesu snežink je bilo prepevanje rajsko! Naš poklon Prešernu (in vsemu, kar premore slovenska kultura) je prišel čisto čisto zares iz srca.

In če kdo slučajno misli, da smo se letos izognili snažilkam na delu iz stavbe, pod katero smo peli, se seveda moti. Ko so opazile, da smo malce premaknili kontejnerje za smeti, da smo se lažje postavili skupaj, so (med petjem, seveda) stvari nemudoma postavile v red. Pa kaj, če je bilo kontejnerje treba malce zatlačiti nazaj med pevce, pa kaj, če so kontejnerji ropotali... saj petja je bilo zanje v tistem tednu najbrž čisto preveč.

Ampak - kdo sploh nam lahko vzame srečo, ko zapojemo polnih pljuč in se nam mokre snežinke lepijo na trepalnice, na usta, na nos... ???

(NT)