Zjutraj je še padalo kot za stavo, v zgodnjih popoldanskih urah pa je obet naše glasbe pregnal deževje v druge kraje.
OOO - O - paaaaaa ...
... ali "prtegn ga", kot se po novem ob vsaki priliki reče ... :)
In potem petje ... 
... pavza ...

Zjutraj je še padalo kot za stavo, v zgodnjih popoldanskih urah pa je obet naše glasbe pregnal deževje v druge kraje.
OOO - O - paaaaaa ...
... ali "prtegn ga", kot se po novem ob vsaki priliki reče ... :)
In potem petje ... 

Predstavništvo naše pojoče druščine je s ponosom odšlo na pevski tabor v Stično in dodalo svoj zvonki mladi glas v vseslovenski do-neba-doneči zbor.
In zaradi Špelinih slaščic je bil dan še lepši in boljši. Naši so peli kot slavčki.
In ljudje z domišljijo si boste ob pogledu nanju lahko pričarali vso čarobnost zvokov večnih melodij in vso sončnost obal Brazilije in žlahtnost Kosovelove kraške črnine in vso zelenost svežih irskih gričev ....
Če ne, pa obstaja rešitev: pridite na naš naslednji koncert ;)
Novi bend se je takoj ulaufal... (Bravo, dečki!) 

Nekdo si je pozabil prilepiti svoj tepih... (ampak važno, da bilanca štima ;)
U izi... (pogled zgoraj)
... (pogled spodaj)
Vino, pivo, odmev krikov navdušenja s koncerta v ušesih...
... žabe v solati...
... in sreča v srcu. Bilo je da best! (če kdo hoče, pa lahko protestira :)
(NeTi)
Takole smo se zbirali pevci, povštrčki, potice, bodoči bureki, ...
... in Jaroš z vsaj eno ropotajočo rečjo.
Ni bilo časa za kaj več kot tri koleščke salame in en pogled v modro nebo. Že je bilo treba peti...
V roke smo dobili rdeča pisala, da si bomo vse zapisali (in postali pametnejši za povrh, kajti pametni pišejo (baje, op. Nejca)).
Hrana je bila slastna.
Če si si jo postregel pod milim kraškim nebom, pa še slastnejša!
In prvi dan so pomivali fantje. (Punce, na njihovo tovrstno znanje nikar ne pozabimo!)
Intenzivno smo peli, si umivali zobe, ...
... brali, ...
... in se guncali. V dvoje je vse lepše. (pa s cigareto očitno tudi)
Skratka - pavze so bile prečudovite.
Bili smo srečni. Še posebej, ko smo ujeli prvo pikapolonico. (no, mogoče je on ujela nas)
Razkošje v travi smo okušali na vse načine.
Turistična kmetija Petelin-Durcik nam je prijazno ponudila prostor za koncert, ki naj bi se zgodil že čez cca 24 ur.
Zapodili smo se po vasi (skupaj z eno od pikapolonic) in razobesili nekaj plakatov: 



... in strmenje v daljavo (od koder je dišalo po morju :)...
... in majčkeni pogovori...
... ter nastavljanje lic soncu in nežni kraški sapi...
Vmes je sledilo nekaj znanstvenih poskusov s kraško črnino (teran - mljask)...
... in drugih traparij, ki niso motile.
Smeha ni manjkalo. (a je treba to pravzaprav napisati?)
Zgodil se je tudi potep do jame in spust vanjo. 
In končno - nedeljski koncert pred publiko, ki je štela več glav, kot je bilo nas. Glede na precejšnjo zapuščenost vasi baje fantastična udeležba.
Ljudje so zelo prijazno sprejeli tako narodne pesmi kot zabavni program. (predvidevamo pa, da sta Corcovado in Mais Que Nada v portugalščini med pliskovskimi trtami zazvenela prvič =)
Še zadnji glažki terana in poslovili smo se. Tokrat od pomladne Pliskovice. Še zimska in poletna torej... (potem se pa krog lahko ponovi 8)
(NeTi)