In ljudje z domišljijo si boste ob pogledu nanju lahko pričarali vso čarobnost zvokov večnih melodij in vso sončnost obal Brazilije in žlahtnost Kosovelove kraške črnine in vso zelenost svežih irskih gričev ....
Če ne, pa obstaja rešitev: pridite na naš naslednji koncert ;)
Pred nekaj tedni smo s svojim petjem poskušali polepšati večer bolnikom z rakom. Upamo, da smo jim z veselimi slovenskimi narodnimi pesmimi in zlato eksotično glasbo Južne Amerike vlili novih moči pri okrevanju. 
"Čudežna" Gorazd in Gregor med You are the Sunshine of my Life... (Stevie naj nam oprosti, vse je bilo mišljeno iz ljubezni :)
Minna je morala priti s Finske in nam končno pokazati, kako se pravilno poje... (Markotu pa ne bo več treba risati ustnic na tablo)
Novi bend se je takoj ulaufal... (Bravo, dečki!) 
Nekdo si je pozabil prilepiti svoj tepih... (ampak važno, da bilanca štima ;) 
U izi... (pogled zgoraj)
... (pogled spodaj)
Vino, pivo, odmev krikov navdušenja s koncerta v ušesih...
... žabe v solati...
... in sreča v srcu. Bilo je da best! (če kdo hoče, pa lahko protestira :)
(NeTi)
Takole smo se zbirali pevci, povštrčki, potice, bodoči bureki, ...
... in Jaroš z vsaj eno ropotajočo rečjo.
Ni bilo časa za kaj več kot tri koleščke salame in en pogled v modro nebo. Že je bilo treba peti...
V roke smo dobili rdeča pisala, da si bomo vse zapisali (in postali pametnejši za povrh, kajti pametni pišejo (baje, op. Nejca)).
Hrana je bila slastna.
Če si si jo postregel pod milim kraškim nebom, pa še slastnejša!
In prvi dan so pomivali fantje. (Punce, na njihovo tovrstno znanje nikar ne pozabimo!)
Intenzivno smo peli, si umivali zobe, ... 
... brali, ...
... in se guncali. V dvoje je vse lepše. (pa s cigareto očitno tudi)
Skratka - pavze so bile prečudovite.
Bili smo srečni. Še posebej, ko smo ujeli prvo pikapolonico. (no, mogoče je on ujela nas)
Razkošje v travi smo okušali na vse načine.
Turistična kmetija Petelin-Durcik nam je prijazno ponudila prostor za koncert, ki naj bi se zgodil že čez cca 24 ur.
Zapodili smo se po vasi (skupaj z eno od pikapolonic) in razobesili nekaj plakatov: 
... in strmenje v daljavo (od koder je dišalo po morju :)...
... in majčkeni pogovori...
... ter nastavljanje lic soncu in nežni kraški sapi...
Vmes je sledilo nekaj znanstvenih poskusov s kraško črnino (teran - mljask)...
... in drugih traparij, ki niso motile.
Smeha ni manjkalo. (a je treba to pravzaprav napisati?)
Zgodil se je tudi potep do jame in spust vanjo. 
In končno - nedeljski koncert pred publiko, ki je štela več glav, kot je bilo nas. Glede na precejšnjo zapuščenost vasi baje fantastična udeležba.
Ljudje so zelo prijazno sprejeli tako narodne pesmi kot zabavni program. (predvidevamo pa, da sta Corcovado in Mais Que Nada v portugalščini med pliskovskimi trtami zazvenela prvič =) 
Še zadnji glažki terana in poslovili smo se. Tokrat od pomladne Pliskovice. Še zimska in poletna torej... (potem se pa krog lahko ponovi 8) 
(NeTi)
Naš dirigent je stvar zastavil na veliko :))
In v toplem pisanem zavetju Celice (zunaj je bičal dež in podili so se mrazi) smo si najprej privoščili nekaj pivca, nekaj posedanja in nekaj izmenjav mnenj o življenju. Potem pa...
... zabavna glasba v podobi Vocis Imaga!
Ja ja, ... se še vrnemo :)
(NeTi)
