sreda, 17. avgust 2011

KITAJSKA VEČERJA

Kraj: Stanetova hiša v bližini Kranja
Opis ambienta: Tropski, s pridihom kitajske eksotike

Glavni kuhar: Marko
Asistentki: Sonja in Urška

Predjed: Wonton ocvrtki in spomladanski zvitki

Glavna jed: mongolska govedina

Poreklo udeležencev: Kitajsko v 261. kolenu

Vmesna zabava: skupinsko igranje nintenda za otroke in odrasle privržence (študentje računalništva, da ne bo kakšnih krivičnih obtoževanj)

Druga glavna jed: hrustljava račka

Sladica: ocvrte banane
Kitajska modrost: Če srce ni na mestu, gledaš, pa ne vidiš, poslušaš, pa ne slišiš, ješ in ne okusiš.

PEVSKA REVIJA V MARCU 2011

Večni Zavod sv. Stanislava ... in mi v njem in naša raznovrstna glasba ... od umetne pesmi do jazza in narodnih ...



1. Nočna straža .... 2. Moon River .... 3. Mravla je v mlin pelala

TRADICIONALNI ROBEŽ

Vsako leto se med zadnjimi zaplatami snega in polni šumenja bistrih potokov skozi mrzle temne gozdove z baklami odpravimo v znano neznano ... na Robež k našemu Dušanu.

Ne bomo zapisovali vsega, lahko pa vam pokažemo, kako izpustimo pod temno nebo balon in z njim naše želje in misli ... in kako tako kot balon postanemo lahki kot milni mehurčki ....

Človek, ki da kaj na svojo srečo, to enostavno MORA doživeti!


JESENSKI NASTOP S STARIMI MAČKI

Takrat, že blizu enega leta nazaj, smo v dvorani v Črnučah združili glasove s Starimi mački.

In Marko je krmaril .....

... med dvema skupinama pevcev in inštrumentalistov ....

Nobena se ni dala, zato je bilo treba kar nekaj napora, da se je vsega skupaj slišalo ravno prav.

Boba na bobnih in Boris na basu ....

Pa Tom na pozavni, Julijan na trobenti in Vlado na klarinetu ....

Mi pa za mikrofoni ....

V petje in igranje smo vložili vse svoje srce in dušo .... in zato je bil večer lep.

ponedeljek, 1. november 2010

ZAVAROVALNICA PRVA

V Prirodoslovnem muzeju smo bili del praznovanja zavarovalne skupine Prva. Že ambient je bil prekrasen, naše rdeče kravate pa so nam dale še posebne energije.

In kaj je tako zanimivega na eni od sten muzeja? Da to izveš, moraš postati uslužbenec muzeja, obstaja pa lažja pot - postani pevec Vocis Imaga in ti to povemo mi :) Splača se ...

Pred nastopom ... (eden od komentarjev - Luštni smo! - pa dajmo mu verjeti ...)

In že na odru, obsijani rdeče od spodaj, od zgoraj in od leve strani, desne ... od kje ne ...

Na koncu smo še mi sami žareli rdeče ... zaradi svetlobe ...

... ali pa zaradi brhkih spremljevalk ...
Spet smo se najedli in napili kot medvedje pred zimskim spanjem ... bilo je KOLOSALNO :)

SEPTEMBRSKI KONCERTI PO LJUBLJANI

Septembra smo v središču Ljubljane izvedli niz koncertov na prostem. Z njimi smo želeli predvsem razveseliti turiste, ampak poleg njih so bili razveseljeni tudi številni Ljubljančani in obiskovalci z drugih koncev Slovenije (tako si razlagami izraze na njihovih obrazih :)

Ena od lokacij je bil Mesarski most, ki je odlično prenesel tako našo težo kot pevske vibracije. Most ima vsekakor upravičeno uporabno dovoljenje.

Dvorni trg - naša zlata lokacija.

V soncu, pod puhastimi oblački ...

... ali v mrazu, ko nad nami valovi en res debel in gost siv kovter ...

Naša spremljevalca Matevž (kontrabas) in Ana (klavir) sta se poskušala pogreti s čilskim rdečim (mi tudi, da ne bo pomote ... dokaj uspešno ;)

Priklanjanje zaenkrat še vedno najbolj obvlada naš Marko ... ampak stvar smo začenjali jemati resno, vadimo tudi to ... :D

Se najdemo tu spet naslednje poletje, a ne? In morda bo ga. Širca takrat celo za sekundo pogledala s svojega kolesa, kdo prepeva na ulici in bogati kulturno dogajanje Ljubljane ...

LETNI KONCERT - KAMNIK

Treba je bilo pošteno pihniti v naše spomine, da se je prah, ki je kar na debelo že legel nanje, razpršel po vesolju in da je celotno kamniško dogajanje zasijalo pred nami v vseh barvah ... No, nekako, bomo poskusili ;)

Koncert se je odvijal v čudovitem ambientu Galerije Veronika v Kamniku.
Program je povezoval Jošt in tako poslušalci kot izvajalci smo v njem nadvse uživali (dokaz na fotki zgoraj :)

Ozračje je bilo naelektreno. Dobesedno. Kajti med koncertom se je nad nami razdivjala huda nevihta. In take nevihte ni bilo ne v Ljubljani, ne v Mariboru, ne v Murski Soboti ali v Piranu ... oblaki so noreli le nad nami ... bili so izzvani od nas, ha ha ... In seveda je bilo vse skupaj KOLOSALNO! (ta beseda bo odslej večkrat v uporabi, kajti avtorica je pred kratkim prebrala Jurijevo čudežno zdravilo Roalda Dahla in ta beseda se ji je enostavno zagozdila v duši in sploh se ji zdi res fajn ...)

Dvorana je bila polna in parket je škripal srednje močno. Najglasnejše vzpodbude so prihajale od malega Lovra, celo med skladbami (takrat se je naša interpretacija spet intenzivirala).

Včasih si nismo mogli pomagati in smo bili vsi razneženi ...

Včasih se nam je pri vsem tem razneženju pridružil naš basist Boris ...

Včasih pa smo se prepustili bolj udarnemu razpoloženju ...
In bilo je lepo v vsakem primeru :)

sobota, 20. marec 2010

NOČNI POHOD

Ko potegnejo pomladni vetrovi, ko sneg začne konec jemati, ko se prebujajo medvedi, ... , se naša četa odpravi na tradicionalni izlet v neznano :P

Zanetimo bakle in noč se začne.

Na cilju:

Pes zaspi ob topli krušni peči ...

Mi si ob kmečkih dobrotah nazdravljamo: Oooooooooooo Nuit! ...

Baloni poletijo v nebo ...

In naše misli poletijo za njimi ...

Potem pa nas spet vzame noč :)

torek, 16. februar 2010

PETJE PREŠERNU IN SLOVENSKI KULTURI V ČAST

Spet je prišel teden, ko se slovenski zbori cel teden udejstvujemo po vseh mogočih kotičkih Ljubljane. Naš stari ljubi prostor je Wolfova 5, kjer je živelo dekle, ki je Prešernu strlo srce in s tem povzročilo nastanek prečudovitih stihov izpod njegovega peresa.

Kot vedno smo začeli na Čopovi 5.

Ogrevanje ...

... in nadaljevanje pred obličjem nje hiše :D

In tokrat našega petja niso motile ne snažilke in ne razni rohneči sesalci ... Kulturna zavest se morda dviga :) (ali pa je bila le ura pozna in so snažilke že odšle :(

Drugo leto pa spet, gospod Prešeren.

sreda, 3. februar 2010

LA NUIT

Pesem (in film), s katero smo Vocisi neločljivo povezani ...