Vocis Imago - malo mešani, še bolj pa zmešani pevski zbor. S pol kosmatimi in pol depiliranimi glasovi vas popelje na melanholično-razigrano popotovanje po pevskih elizejskih poljanah. Če ste malce čustveno razposajeni in zmerno do pretežno odbiti "pa take fore", tega dogodka preprosto ne smete zamuditi!
Njihovo dretje, petje, smeh, špukanje, poplesavanje in skakanje se vidi in sliši od daleč, od blizu pa še toliko bolj. Zato vas na koncertu vabimo v prve vrste. Tem pogumnim poslušalcem priporočamo, da se pred tem posvetujejo s svojimi prijatelji in znanci, ali pa vsaj, da uporabijo dežnike mavričnih barv..and all that jazz...
Aja, vas zanima, kaj boste slišali? Gruvi in džezi priredbe od vsepovsod! Skoraj... Zaenkrat pa sicer še brez melodij z bližnjega in daljnega vzhoda.
Sigurno boste "zašvical ful"!
Tole zgoraj je bilo vabilo na naš koncert, slikce spodaj pa naj malo spregovorijo o samem dogajanju tega večera...
NA VAJI PRED KONCERTOM:
"Čudežna" Gorazd in Gregor med You are the Sunshine of my Life... (Stevie naj nam oprosti, vse je bilo mišljeno iz ljubezni :)
Minna je morala priti s Finske in nam končno pokazati, kako se pravilno poje... (Markotu pa ne bo več treba risati ustnic na tablo)
Novi bend se je takoj ulaufal... (Bravo, dečki!) 
Aljoša u fazi "zaljubljencev v idili"... (v poštev pride sicer tudi "stik z božjim"...)
Si kdo še predstavlja življenje brez mobija? Sploh? (Retorical question...)
Nekdo si je pozabil prilepiti svoj tepih... (ampak važno, da bilanca štima ;)
Nekdo si je pozabil prilepiti svoj tepih... (ampak važno, da bilanca štima ;) 
U izi... (pogled zgoraj)
... (pogled spodaj)KONCERT in vtisi z njega so na ogled s klikom na KRANJ JE KUL.
PO KONCERTU pod Storžičem:
Vino, pivo, odmev krikov navdušenja s koncerta v ušesih...
... žabe v solati...
... in sreča v srcu. Bilo je da best! (če kdo hoče, pa lahko protestira :)
(NeTi)
Takole smo se zbirali pevci, povštrčki, potice, bodoči bureki, ... 
... in Jaroš z vsaj eno ropotajočo rečjo.
Ni bilo časa za kaj več kot tri koleščke salame in en pogled v modro nebo. Že je bilo treba peti...
V roke smo dobili rdeča pisala, da si bomo vse zapisali (in postali pametnejši za povrh, kajti pametni pišejo (baje, op. Nejca)).
Hrana je bila slastna.
Če si si jo postregel pod milim kraškim nebom, pa še slastnejša!
In prvi dan so pomivali fantje. (Punce, na njihovo tovrstno znanje nikar ne pozabimo!)
Intenzivno smo peli, si umivali zobe, ... 
... brali, ...
... in se guncali. 
Skratka - pavze so bile prečudovite.
Bili smo srečni. Še posebej, ko smo ujeli prvo pikapolonico. (no, mogoče je on ujela nas)
Razkošje v travi smo okušali na vse načine.
Turistična kmetija Petelin-Durcik nam je prijazno ponudila prostor za koncert, ki naj bi se zgodil že čez cca 24 ur.
Zapodili smo se po vasi (skupaj z eno od pikapolonic) in razobesili nekaj plakatov: 
... in strmenje v daljavo (od koder je dišalo po morju :)...
... in majčkeni pogovori...
... ter nastavljanje lic soncu in nežni kraški sapi...
Vmes je sledilo nekaj znanstvenih poskusov s kraško črnino (teran - mljask)...
... in drugih traparij, ki niso motile.
Smeha ni manjkalo. (a je treba to pravzaprav napisati?)
Zgodil se je tudi potep do jame in spust vanjo. 
In končno - nedeljski koncert pred publiko, ki je štela več glav, kot je bilo nas. Glede na precejšnjo zapuščenost vasi baje fantastična udeležba.
Ljudje so zelo prijazno sprejeli tako narodne pesmi kot zabavni program. (predvidevamo pa, da sta Corcovado in Mais Que Nada v portugalščini med pliskovskimi trtami zazvenela prvič =) 
Še zadnji glažki terana in poslovili smo se. Tokrat od pomladne Pliskovice. Še zimska in poletna torej... (potem se pa krog lahko ponovi 8) 
(NeTi)
Naš dirigent je stvar zastavil na veliko :))
In v toplem pisanem zavetju Celice (zunaj je bičal dež in podili so se mrazi) smo si najprej privoščili nekaj pivca, nekaj posedanja in nekaj izmenjav mnenj o življenju. Potem pa... 
... zabavna glasba v podobi Vocis Imaga!
Ja ja, ... se še vrnemo :)
Nato pa hitro pred občutljiva ušesa publike. Letos smo se predstavili s Kraško jesenjo (Kosovel je carski! (pa kraška črnina tudi:)), z narodno Nocoj se mi je sanjalo in s priredbo zabavne skladbe Ko boš prišla na Bled ter prepričali selektorja, da smo pravi zbor za Območno srečanje izbranih pevskih zborov. Občutki med petjem so bili č-u-d-o-v-i-t-i!
In potem, zelo kmalu, smo se izgubili v mrzlo vetrovno noč. No, ne čisto... kajti stari Kaval nas je že čakal in nam pomagal, da se spet najdemo (in pice in traminec in medena svetloba luči...). Čutilo se je na noter in na ven, da je za nami odličen pevski večer. Bravo, mi...
... ali Čebule nazaj!
