- oblački
- breezy (vetričast?) filing
- vrveče mesto
- prijazni g. Jelaska (Hvala za slike!)
- mikrofoni ali kaj ko bi jih naslednjič postavili pred koncertom
- sončevi odbleski v očeh
- Jaroš je čuden
- kako majhen je svet ali v soboto dopoldne se vsi srečamo na Dvornem trgu :)
Zaštartali so seveda naši Stari mački, mi pa v prve vrste, dokler nas niso izrinile trume navdušenih poplesavajočih turistov.
Pod marelami je ravno prav senčnato. (Ej, teli Mački pa niso kr tko...)
Malo tu, malo tam zapoješ sam....
No, pa smo skupaj! Slovenske narodne so zakon!
Če znaš swing, potem te podplati ob taki muziki kar sami odnesejo na plesišče. In če znaš swing tako dobro kot tale dva zgoraj /drugi par je ravno v tem trenutku skočil s slike/, potem pa raz-tu-raš. Enkraten šov, brez heca! Hvala :))
Preden začneš rundo jazzovskih, se je dobro uglasiti na isto frekvenco z glasbeniki. Par pomežikov in pokimčkov, pa je!
Ob tako lepih melodijah je velika nevarnost, da človek pozabi, da mora peti.
Na koncu pa je pri obloženi mizi seveda treba razrešiti še nekaj filozofskih dilem.
To sing or not to sing - this is not the question!
(Zapisala NeTi )
Zdravkine barve se prelivajo v nas od vsepovsod. 
Kdo je Zdravka? Na to najprej poskuša odgovoriti gospod s kravato,...
... potem pa še Zdravka sama. Ampak treba je vendar le pogledati njene umetnine :)) - Jaroša še zmeri ni... -
Tudi mi pokažemo svoje barve in poslušalci nam z vzkliki povedo, da smo jim všeč. - Jaroš se medtem mirno sprehaja po Kranju in veter mu prinese naše petje okoli ušes. Potem pa - šprint! -
Dobre stvari se ponavadi končajo z objemi veselja, sendvički, smehom in - tremi tenorji. - Na srečo je Jaroš pritekel še pravi čas, da je vse to ujel - peli bomo pa itak še velikokrat! - 
Zdravka, vse čestitke za ta lepi projekt!
The Winners! Končno na cilju. Od mraka pa še vedno niti ene same majhne majcene teminice.
Ja kdaj pa je uletela noč??? 
Tradicionalni spust balonov nam najprej ovlaži oči, po strmoglavljenju nekaterih še gorečih primerkov pa požene po udih tudi nekaj strahu pred požarom. Veter je v teh grapah hud, ni kaj. Ampak zemlja je vlažna in lahko smo se brezskrbno predali sanjavemu strmenju v lučke nad nami.
Pred nočnim gozdnim pohajkovanjem smo še 73-ič ta večer zapeli Irish Blessing, prižgali bakle, se nastavili kameri, nato pa...
...ČIRULE ČARULE...
Končno! Marko že daje intonacijo, pa da slišimo zdaj tisti Ma...
Glede na aplavz je bilo vse absolutno točno in kul. 
Veselo nadaljevanje v bližnji gostilnici. - A gremo zdej še kam? (Odgovor je vedno isti ;) 
Eni bi radi noter, drugi pa ven...
In medtem, ko mi za mizo brenčimo o vsem mogočem, nas naš stari dobri Klobuk tiho čaka v kotu. /Mimogrede, po zadnjih nepreverjenih podatkih naj bi se, ne na lastno željo, čisto ponesreči, nekam v neznano odpeljal v avtu z Zdravkino prijateljico. Če ga kdo kje opazi, naj ga usmeri domov./ 
